Arhivi Kategorije: Innorenew

Znanstvena konferenca Vloga znanosti pri inovacijah v lesarstvu

V Cankarjevem domu poteka med 14. in 20. majem 2018 razstava Čar lesa. Letos je ta še bolj posebna, ker dogodek praznuje 10. obletnico.

Danes je v okviru razstave potekala znanstvena konferenca “Vloga znanosti pri inovacijah v lesarstvu”, katerega  soorganizator je Center odličnosti InnoRenew.

Konferenco sta odprla direktorica Centra odličnosti InnoRenew CoE izr. prof. dr. Andreja Kutnar ter prodekan Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani izr.prof.dr. Milan Šernek.

Ob odprtju konference so počastili ustanovitelja dogodka prof. dr. Franca Pohlevna z zbirko vseh člankov, ki so v oobdobju 10 let objavljeni na temo lesa in v katerih je omenjen prof. Pohleven, ki se jih je v tem obdobju nabralo impresivnih 600.

Milan Šernek je najprej predstavil rezultate Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti, ki deluje že 55 let. Vizija je postati vrhunska izobraževalna in raziskovalna institucija, ki intenzivno sodeluje s tujino in je lani zaposlila 13 novih raziskovalcev. Poudaril je, da nove tehnologije v lesarstvu omogočajo včasih nepredstavljive rešitve, za to pa so potrebne znanstvene raziskave. Predstavil je tudi inovativno rabo lesa na področju lepljenja in lesnih kompozitov.

Matthew Schwarzkopf iz Univerze na Primorskem & InnoRenew CoE je pokazal, kako je možno v lesni industriji izkoristiti odpadke pri izdelavi olivnega olja, ki vsebujejo veliko fenolov in proteinov.

Potem je še Maks Merela iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil, kako je možno inovativno uporabiti invazivne tujerodne rastline za družbeno korist. Zelo razširjen japonski dresnik se uporablja za pridobitev celuloze in papirja, pajesen in ameriški javor pa večinoma za dekorativne namene. Poudaril je, da je potreben celostni pristop in raziskave za podrobno spoznavanje lastnosti tujerodnih rastlin. Omenil je tudi pomen t.i. “Zero waste” projektov, v katerih se raziskuje uporabo ostankov za koristne namene, npr. za lepila in lesne kompozite.

Po krajšem odmoru je Michael Burnard iz Univerze na Primorskem & InnoRenew CoE predstavil rezultate raziskave uporabe lesa za izboljšanje zdravja in počutja ljudi v stavbah. Eksperiment so izvjali z merjenjem časa obnove iz stresa v prostoru z belim pohištvom ter drugem prostoru s hrastovim pohištvom. Obnova je bila hitrejša v slednjem. Ker naravni materiali izboljšajo akustično okolje, zmanjšujejo stres in izboljšajo počutje ljudi je potrebno prinesti čim več narave v zaprte prostore.

Potem je Primož Oven iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani  predaval o nanocelulozi – visoko tehnološkem proizvodu iz lesne biomase. Nanoceluloza ima izjemne mehanske lastnosti, dobro gostoto, natezno trdnost, elastičnost, je biorazgradljiva, okolju prijazna in neškodljiva za zdravje. Razvijajo se inovativne smernice izkoriščanja lignoceluloznih biomas, še posebej iz lesa slabše kakovosti. Omenil je tudi projekt CelKrog za izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov, pod vodstvom Inštituta za celulozo in papir, kjer se nanoceluloza uporablja za izboljšanje lastnosti papirja in kartona, različnih embalaž, filtrirnih materialov, izolacijskh materialov itd…

Jure Pohleven iz InnoRenew CoE je govoril o blagodejnih učinkih hlapnih organskih spojin iz lesa na človeka. Biogeni hlapi (hlapni trpeni, organske kisline, aldehidi, ketoni), ki se sproščajo iz lesa v prostor imajo prijeten vonj in pozitivne učinke na človeka: fiziološko sprostitev, delujejo imunostimulatorno, protirakavo, antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in antistresno. Nižajo krvni tlak, srčni utrip, umirjajo aktivnost možganov, nižajo stresne markerje.

Jure Žigon iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavil, kako se po obdelavi s plazmo spreminjajo fizikalne lastnosti površin lignoceluloznih materialov kot so močljivost, adhezija, kemijske in morfološke lastnosti.

Za konec je še Nejc Šarabon, dekan Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem govoril o ergonomiji kot izhodišču snovanja pohištva na primeru pisarniške opreme. Glavni cilj ergonomije je oblikovanje rešitev, ki so varne, omogočajo dvig produktivnosti in ustvarijo zadovoljnega uporabnika. Opozoril je na nevarnost marketinga, ki s ciljem povečanja prodaje pogosto kot “ergonomske” prodaja rešitve, ki so dejansko zdravju škodljive. S sodobnim načinom življenja se je močno povečala sedentarnost, ki je povezana s številnimi obolenji: srčno-žilnimi, diabetesom tipa 2, debelostjo, nekaterimi vrstami raka, depresijo, metabolnim sindromom in prezgodnjo umrljivostjo. Celo fizična aktivnost ne more izničiti negativnih efektov sedentarnosti. Pri osebah ki veliko sedijo, mora biti sedenje čim bolj pasivno z nevtralno pozicijo ledvene hrbtenice. Zato v njihovih raziskavah gradijo okolje za spodbujanje gibalne aktivnosti in zmanjšanje sedentarnosti. Optimalno je menjavati položaje sedenja, ki vključujejo tudi polklečeče in sedlasto sedenje ter spreminjanje višine delovne površine mize, za kombinacijo dela sede in stoje.

 

 

Zavod InnoRenew CoE uspešno zaokrožil svoje prvo leto

Povzeto po: https://www.upr.si/sl/medijski-center/novosti-in-obvestila/zavod-innorenew-coe-uspesno-zaokrozil-svoje-prvo-leto

Koper, 16. februar 2018 – Zavod InnoRenew CoE je proslavil prvo obletnico od vpisa v sodni register.

V začetku februarja 2018 je direktorica Centra odličnosti InnoRenew CoE izr. prof. dr. Andreja Kutnar z rektorjem Univerze na Primorskem prof. dr. Draganom Marušičem in županom Občine Izola mag. Igorjem Kolencem podpisala tripartitno pogodbo o prenosu stavbne pravice na delu zemljišč v Livadah na zavod InnoRenew CoE.

Pobuda zavoda o umestitvi gradnje Centra odličnosti na območju Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli je bila sprejeta sredi lanskega leta, februarja letos pa je bila na zavod prenesena tudi stavbna pravica, ki jo je Univerza na Primorskem od Občine Izola pridobila že leta 2006 za 22.534 m2 na območju sedanjega Univerzitetnega kampusa Livade.

Za izgradnjo centra bo zavod InnoRenew CoE odštel 10 milijonov evropskega in 20 milijonov državnega denarja, podpis pogodbe pa jim bo omogočil nadaljnji korak – pridobitev projektnih pogojev in gradbenega dovoljenja. Gradnja dveh objektov s šestimi laboratoriji z visokotehnološko raziskovalno opremo naj bi se začela poleti, končala pa do začetka leta 2020.

»Center predstavlja priložnost za združevanje mladih ljudi, ki zmorejo svoje raziskovalne rezultate prenesti v industrijo ob več kot dobrodošli podpori mentorskih institucij,« je povedal rektor Marušič ob ustanovitvi centra. Ustanovili so ga Univerza na Primorskem, nemški Inštitut za lesarstvo Fraunhofer WKI, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Partnerji v okviru projekta InnoRenew CoE so še Univerza v Mariboru, Inštitut za celulozo in papir, Zavod E-oblak, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki povezuje 26 občin osrednjeslovenske regije.

 

Januarja 2018 je imel Center odličnosti že 32 zaposlenih, kar 40 odstotkov jih prihaja iz tujine, Kutnarjeva pa v letošnjem letu napoveduje še 20 novih zaposlitev. Na Občini Izola se zato zavedajo pomembnosti projekta InnoRenew CoE, ki je bil s strani regionalnega razvojnega programa za južnoprimorski regijo (2014–2020) ocenjen kot projekt strateške vrednosti v okviru programa Krepitev konkurenčnosti gospodarstva. »Strokovnjaki in znanstveniki iz vsega sveta se bodo skupaj z družinami priselili v Izolo, raziskave in razvoj bodo prispevali k njeni večji prepoznavnosti. V vsakem primeru bo to pridobitev za lokalno okolje,« dodajajo v kabinetu župana mag. Igorja Kolenca.

 

Zavod e-Oblak je partner novoustanovljenega centra Innorenew

Koper, 29. november 2016 – Danes so Univerza na Primorskem, kot vodilni partner, in trije soustanovitelji v prisotnosti ostalih konzorcijskih partnerjev projekta z naslovom »Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE) podpisali Pogodbo o ustanovitvi Centra odličnosti InnoRenew CoE.

S tem so partnerji InnoRenew CoE (op. 1) pričeli z uresničevanjem ciljev še pred uradnim pričetkom projekta. Za ustanovitev in pričetek delovanja Centra so ustanovitelji vložili lastna sredstva, saj želijo v najkrajšem času odgovorno vzpostaviti institucijo, ki bo prinesla preobrat v raziskave, razvoj in inovacije sektorja. Izkazali so zavzetost za delo in spremembe, ter potrdili prepričanje, da so v letu izvajanja prve faze projekta pripravili kakovosten načrt delovanja Centra odličnosti. Pri izvedbi tega načrta bodo s pridom izrabili projektna sredstva iz programa Obzorje 2020 in sredstva, ki jih bo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov zagotovila Republika Slovenija.

Spomnimo naj, da je bil v začetku meseca prav projekt slovensko-nemškega konzorcija pod vodstvom Univerze na Primorskem (UP) izbran med končnimi 19 finalisti za financiranje na razpisu novega instrumenta Teaming iz okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave in inovacije Obzorje 2020. UP je pridobila skoraj 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za vzpostavitev Centra odličnosti, sredstva Evropske Komisije pa je oplemenitila Vlada RS, ki prispeva še 30 milijonov investicijskih sredstev, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za vzpostavitev in dolgoročno delovanje centra. UP se je v projektu povezala s »Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut« (WKI), ki bo v projektu deloval kot mentorska institucija, saj je vrhunska ustanova za raziskave in razvoj ter prenos inovacij v industrijsko prakso. Skupaj s še sedmimi slovenskimi partnerji (Univerza v Mariboru, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, Zavod E-Oblak, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije) bodo v novem centru odličnosti raziskovali, razvijali in inovirali na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja. Strateški cilj delovanja je omogočiti preboj Slovenije na vodilno mesto v Evropi na področju trajnostnega gradbeništva.

Številčen obisk najpomembnejših akterjev na današnjem slavnostnem dogodku še poudarja nujnost ustanovitve novega Centra odličnosti. Dobra zastopanost deležnikov iz gospodarstva potrjuje pravilnost in realističnost usmeritev poslovnega načrta InnoRenew CoE. Le s sodelovanjem s podjetji namreč lahko po izteku podpore iz Bruslja InnoRenew CoE na trgu raziskav, razvoja in inovacij zaživi samostojno in se trajnostno razvija.

Rektor prof. dr. Dragan Marušič je ob današnjem srečanju izrazil zadovoljstvo nad priznanjem Evropske komisije, ki potrjuje mednarodno konkurenčnost univerze in njeno usmerjenost k internacionalizaciji. Dejal je: »Za Univerzo na Primorskem je to najpomembnejši dosežek v vsej njeni trinajstletni zgodovini; to je dejansko kvantni preskok v neko novo fazo razvoja te univerze. Današnji dogodek je posebnega pomena zaradi več razlogov: njene povezanosti z okoljem, njene vizije in usmerjenosti k vidni pozicioniranosti v svetu. Ta največji znanstveni dosežek doslej je po strogo objektivnih kriterijih uspel najprej pri preboju v prvo fazo izvajanja razpisa (med 31 od 169 konkurentov), nato v ožji izbor pozitivno ocenjenih projektov (19 konkurentov), ter končno med 10 projektov, odobrenih za financiranje.« Ob tem se je rektor zahvalil vsem, ki so se pridružili “in s sodelovanjem presegli nekatere slabe značilnosti tega naroda, ki ne zna združiti svojih sil oziroma jih zna združiti samo vsakih dvajset, trideset let.” Dodal je še, da je UP mlada univerza z mladimi ljudmi, ki zmorejo svoje raziskovalne rezultate prenesti v industrijo ob več kot dobrodošli podpori mentorskih institucij.

Vodja projekta, z današnjim podpisom pogodbe o ustanovitvi Centra odličnosti InnoRenew pa tudi vršilka dolžnosti direktorice centra, izr. prof. dr. Andreja Kutnar, je predstavila vsebino projekta, katerega glavni namen je izvajanje pametnega, trajnostnega in sodobno grajenega okolja za vse generacije, s čimer se želi transformirati Slovenijo v družbo, ki je osredotočena na: trajnostni razvoj, ciklično gospodarstvo, blaginjo ljudi ter uporabo njenih obnovljivih virov in sredstev. Dr. Kutnar, ki ni skrivala navdušenja, je predstavila nadaljnje korake:»Center odličnosti bo v novi stavbi, ki jo bomo zgradili s pomočjo infrastrukturnih sredstev s strani MIZŠ. Upoštevati moramo načela t.i. zelenega javnega naročanja. Področja raziskovanja segajo od obnovljivih materialov – predvsem bomo osredotočeni na les in pa na modifikacijo lesa; do trajnostnega gradbeništva, novih poslovnih modelov in informacijskih tehnologij. Prek teh znanj se bomo osredotočili na kulturno dediščino in pa na restorativno okoljsko ter ergonomsko oblikovanje, ki pomeni kreiranje za uporabnika zdravega grajenega okolja.« Dodala je še, da bodo v prvem letu delovanja centra zaposlili 36 novih sodelavcev, po izteku petletnega obdobja bo po trenutnih načrtih imel center odličnosti okrog 65 sodelavcev, ki ne bodo zgolj iz Slovenije, pač pa se bo vrhunske strokovnjake poiskalo tudi v tujini.

Nagovor vodje projekta si lahko preberete na povezavi več >>.

Prof. dr. Bohumil Kasal, direktor Inštituta za lesarstvo Fraunhofer, je poudaril, da si v Centru odličnosti želijo sooblikovati vsebine in vanj prenesti vsaj del lastne uspešne organizacijske strukture. Njihov primarni interes je sodelovanje z univerzami, ki so vir temeljnega znanja. Dodal je še: »Konkurenca je bila huda, a smo pokazali moč svojih idej ter sposobnost, da jih znamo oblikovati in sporočati. Čaka pa nas še zahtevnejši del: samo idejo uresničiti, kar pomeni, da moramo zgraditi center, vzpostaviti infrastrukturo, nabaviti ustrezno opremo in laboratorije, predvsem pa moramo sedaj pritegniti najboljše ume iz regije in širše. Pravo delo se začne zdaj!«

Dr. Tomaž Boh, državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je predstavil pomen projekta InnoRenew za preboj slovenske znanosti in izrazil podporo konzorciju: »Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v projektu videlo priložnost, da s strani nemškega Inštituta za lesarstvo Fraunhofer (Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut) pritegnemo prakse in znanja, ki jih v Sloveniji še nimamo. To bo priložnost tako za ministrstva, kot za univerzo in njene konzorcijske partnerje.« Ker je bil projekt uspešen tudi v naslednjem koraku, bo ministrstvo, po besedah dr. Boha, zagotovilo sredstva v dvakratni višini zagotovljenih sredstev s strani Evropske komisije, to je do 30 milijonov evrov infrastrukturnih sredstev. Dr. Boh je še izpostavil pomembnost tega dosežka za celotno Slovenijo.

Nagovor dr. Tomaža Boha si lahko preberete na povezavi več >>.

Državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), mag. Marjan Podgoršek, je povedal: »Slovenija je letos formalno prevzela vodenje mehanizma za usklajevanje sodelovanja na področju gozdarstva med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope v okviru tako imenovane pobude 16+1. Mehanizem želi pod sloganom »Nove zelene sinteze« med sodelujočimi državami spodbujati integrirano sodelovanje deležnikov javnega in zasebnega sektorja s področja gozdarstva in gozdno – lesne verige, kakor tudi z ostalimi sektorji. Posebej bi želel poudariti, da je podpora čezmejnemu in medsektorskem sodelovanju med javnimi in zasebnimi deležniki ključnega pomena za uspešno delovanje mehanizma, zato se odločno zavzemamo za spodbujanje mreženja gozdno-lesne verige, tako na regionalni kot globalni ravni. Mehanizem je torej komunikacijska vez med sodelujočimi na področju gozdno-lesne verige, sektorskih politik in raziskovalnih projektov ter platforma za stike in mreženje deležnikov javnega in zasebnega sektorja.«

Nagovor mag. Marjana Podgorška si lahko preberete na povezavi več >>.

Jože Prikeržnik, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (MGRT), je potrdil, da je projekt InnoRenew CoE zagotovo eden od najpomembnejših za resničen preboj slovenske lesne industrije: »Podjetja v slovenskem prostoru potrebujejo partnerja, ki jim bo pomagal na razvojnem področju, trženju, dizajnu, inovacijah, in sedaj ga imajo. Vsi se zavedamo, da je v današnjem času pomembno, da smo na tržišču boljši od konkurence. Za to, da vemo, kje, kdaj in kako smo lahko boljši, pa je potrebno veliko znanja, trdo delo in strokoven pristop.«

Nagovor Jožeta Prikeržnika si lahko preberete na povezavi več >>.

Poleg sogovornikov in drugih partnerjev konzorcija: dr. Silva Hribernika z Univerze v Mariboru, Janeza Kromarja, direktorja Centra za konservatorstvo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Dušana Zupančiča, izvršnega direktorja Zavoda E-OBLAK, dr. Agnes Šömen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Mateja Gojčiča, namestnika direktorice za razvoj in splošne zadeve Regionalne razvojne agencije Ljubljanske razvojne regije, izr. prof. dr. Andraža Legata, direktorja Zavoda za gradbeništvo Slovenije in mag. Mateje Mešl, direktorice Inštituta za celulozo in papir, so se novinarske konference udeležili številni vabljeni gostje, med njimi podžupana Mestne občine Koper, gospod Peter Bolčič, in Občine Izola, gospod Gregor Perič, ter podžupanja Občine Piran, gospa Meira Hot, predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja, dr. Draško Veselinovič, direktor Regionalnega razvojnega centra, gospod Giuliano Nemarnik, predstavniki medijev in drugi.

Po zaključku je sledil trenutek podpisa pogodbe o ustanovitvi centra ob leseni maketi logotipa projekta in sodelujočih institucij, s čimer je bila tudi simbolno prikazana glavna tematika nastajajočega Centra odličnosti InnoRenew – uporaba materiala iz obnovljivih virov za grajeno bivalno okolje.

Več o projektu: http://innorenew.eu/en/ll-innorenew

Preberite tudi:

 

Opomba 1: Renewable materials and healthy environments research and innovation centre of excellence (InnoRenew CoE). Kratica InnoRenew CoE izhaja iz besed Innovation (Inno; inovacije), Renewable (Renew; obnovljiv) in Center of Excellence (CoE; center odličnosti).

                       image2