Vsi prispevki, ki jih je objavil/a e-Oblak

Znanstvena konferenca Vloga znanosti pri inovacijah v lesarstvu

V Cankarjevem domu poteka med 14. in 20. majem 2018 razstava Čar lesa. Letos je ta še bolj posebna, ker dogodek praznuje 10. obletnico.

Danes je v okviru razstave potekala znanstvena konferenca “Vloga znanosti pri inovacijah v lesarstvu”, katerega  soorganizator je Center odličnosti InnoRenew.

Konferenco sta odprla direktorica Centra odličnosti InnoRenew CoE izr. prof. dr. Andreja Kutnar ter prodekan Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani izr.prof.dr. Milan Šernek.

Ob odprtju konference so počastili ustanovitelja dogodka prof. dr. Franca Pohlevna z zbirko vseh člankov, ki so v oobdobju 10 let objavljeni na temo lesa in v katerih je omenjen prof. Pohleven, ki se jih je v tem obdobju nabralo impresivnih 600.

Milan Šernek je najprej predstavil rezultate Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti, ki deluje že 55 let. Vizija je postati vrhunska izobraževalna in raziskovalna institucija, ki intenzivno sodeluje s tujino in je lani zaposlila 13 novih raziskovalcev. Poudaril je, da nove tehnologije v lesarstvu omogočajo včasih nepredstavljive rešitve, za to pa so potrebne znanstvene raziskave. Predstavil je tudi inovativno rabo lesa na področju lepljenja in lesnih kompozitov.

Matthew Schwarzkopf iz Univerze na Primorskem & InnoRenew CoE je pokazal, kako je možno v lesni industriji izkoristiti odpadke pri izdelavi olivnega olja, ki vsebujejo veliko fenolov in proteinov.

Potem je še Maks Merela iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil, kako je možno inovativno uporabiti invazivne tujerodne rastline za družbeno korist. Zelo razširjen japonski dresnik se uporablja za pridobitev celuloze in papirja, pajesen in ameriški javor pa večinoma za dekorativne namene. Poudaril je, da je potreben celostni pristop in raziskave za podrobno spoznavanje lastnosti tujerodnih rastlin. Omenil je tudi pomen t.i. “Zero waste” projektov, v katerih se raziskuje uporabo ostankov za koristne namene, npr. za lepila in lesne kompozite.

Po krajšem odmoru je Michael Burnard iz Univerze na Primorskem & InnoRenew CoE predstavil rezultate raziskave uporabe lesa za izboljšanje zdravja in počutja ljudi v stavbah. Eksperiment so izvjali z merjenjem časa obnove iz stresa v prostoru z belim pohištvom ter drugem prostoru s hrastovim pohištvom. Obnova je bila hitrejša v slednjem. Ker naravni materiali izboljšajo akustično okolje, zmanjšujejo stres in izboljšajo počutje ljudi je potrebno prinesti čim več narave v zaprte prostore.

Potem je Primož Oven iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani  predaval o nanocelulozi – visoko tehnološkem proizvodu iz lesne biomase. Nanoceluloza ima izjemne mehanske lastnosti, dobro gostoto, natezno trdnost, elastičnost, je biorazgradljiva, okolju prijazna in neškodljiva za zdravje. Razvijajo se inovativne smernice izkoriščanja lignoceluloznih biomas, še posebej iz lesa slabše kakovosti. Omenil je tudi projekt CelKrog za izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov, pod vodstvom Inštituta za celulozo in papir, kjer se nanoceluloza uporablja za izboljšanje lastnosti papirja in kartona, različnih embalaž, filtrirnih materialov, izolacijskh materialov itd…

Jure Pohleven iz InnoRenew CoE je govoril o blagodejnih učinkih hlapnih organskih spojin iz lesa na človeka. Biogeni hlapi (hlapni trpeni, organske kisline, aldehidi, ketoni), ki se sproščajo iz lesa v prostor imajo prijeten vonj in pozitivne učinke na človeka: fiziološko sprostitev, delujejo imunostimulatorno, protirakavo, antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in antistresno. Nižajo krvni tlak, srčni utrip, umirjajo aktivnost možganov, nižajo stresne markerje.

Jure Žigon iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavil, kako se po obdelavi s plazmo spreminjajo fizikalne lastnosti površin lignoceluloznih materialov kot so močljivost, adhezija, kemijske in morfološke lastnosti.

Za konec je še Nejc Šarabon, dekan Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem govoril o ergonomiji kot izhodišču snovanja pohištva na primeru pisarniške opreme. Glavni cilj ergonomije je oblikovanje rešitev, ki so varne, omogočajo dvig produktivnosti in ustvarijo zadovoljnega uporabnika. Opozoril je na nevarnost marketinga, ki s ciljem povečanja prodaje pogosto kot “ergonomske” prodaja rešitve, ki so dejansko zdravju škodljive. S sodobnim načinom življenja se je močno povečala sedentarnost, ki je povezana s številnimi obolenji: srčno-žilnimi, diabetesom tipa 2, debelostjo, nekaterimi vrstami raka, depresijo, metabolnim sindromom in prezgodnjo umrljivostjo. Celo fizična aktivnost ne more izničiti negativnih efektov sedentarnosti. Pri osebah ki veliko sedijo, mora biti sedenje čim bolj pasivno z nevtralno pozicijo ledvene hrbtenice. Zato v njihovih raziskavah gradijo okolje za spodbujanje gibalne aktivnosti in zmanjšanje sedentarnosti. Optimalno je menjavati položaje sedenja, ki vključujejo tudi polklečeče in sedlasto sedenje ter spreminjanje višine delovne površine mize, za kombinacijo dela sede in stoje.

 

 

Zavod InnoRenew CoE uspešno zaokrožil svoje prvo leto

Povzeto po: https://www.upr.si/sl/medijski-center/novosti-in-obvestila/zavod-innorenew-coe-uspesno-zaokrozil-svoje-prvo-leto

Koper, 16. februar 2018 – Zavod InnoRenew CoE je proslavil prvo obletnico od vpisa v sodni register.

V začetku februarja 2018 je direktorica Centra odličnosti InnoRenew CoE izr. prof. dr. Andreja Kutnar z rektorjem Univerze na Primorskem prof. dr. Draganom Marušičem in županom Občine Izola mag. Igorjem Kolencem podpisala tripartitno pogodbo o prenosu stavbne pravice na delu zemljišč v Livadah na zavod InnoRenew CoE.

Pobuda zavoda o umestitvi gradnje Centra odličnosti na območju Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli je bila sprejeta sredi lanskega leta, februarja letos pa je bila na zavod prenesena tudi stavbna pravica, ki jo je Univerza na Primorskem od Občine Izola pridobila že leta 2006 za 22.534 m2 na območju sedanjega Univerzitetnega kampusa Livade.

Za izgradnjo centra bo zavod InnoRenew CoE odštel 10 milijonov evropskega in 20 milijonov državnega denarja, podpis pogodbe pa jim bo omogočil nadaljnji korak – pridobitev projektnih pogojev in gradbenega dovoljenja. Gradnja dveh objektov s šestimi laboratoriji z visokotehnološko raziskovalno opremo naj bi se začela poleti, končala pa do začetka leta 2020.

»Center predstavlja priložnost za združevanje mladih ljudi, ki zmorejo svoje raziskovalne rezultate prenesti v industrijo ob več kot dobrodošli podpori mentorskih institucij,« je povedal rektor Marušič ob ustanovitvi centra. Ustanovili so ga Univerza na Primorskem, nemški Inštitut za lesarstvo Fraunhofer WKI, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Partnerji v okviru projekta InnoRenew CoE so še Univerza v Mariboru, Inštitut za celulozo in papir, Zavod E-oblak, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki povezuje 26 občin osrednjeslovenske regije.

 

Januarja 2018 je imel Center odličnosti že 32 zaposlenih, kar 40 odstotkov jih prihaja iz tujine, Kutnarjeva pa v letošnjem letu napoveduje še 20 novih zaposlitev. Na Občini Izola se zato zavedajo pomembnosti projekta InnoRenew CoE, ki je bil s strani regionalnega razvojnega programa za južnoprimorski regijo (2014–2020) ocenjen kot projekt strateške vrednosti v okviru programa Krepitev konkurenčnosti gospodarstva. »Strokovnjaki in znanstveniki iz vsega sveta se bodo skupaj z družinami priselili v Izolo, raziskave in razvoj bodo prispevali k njeni večji prepoznavnosti. V vsakem primeru bo to pridobitev za lokalno okolje,« dodajajo v kabinetu župana mag. Igorja Kolenca.