Znanstvena konferenca Vloga znanosti pri inovacijah v lesarstvu

V Cankarjevem domu poteka med 14. in 20. majem 2018 razstava Čar lesa. Letos je ta še bolj posebna, ker dogodek praznuje 10. obletnico.

Danes je v okviru razstave potekala znanstvena konferenca “Vloga znanosti pri inovacijah v lesarstvu”, katerega  soorganizator je Center odličnosti InnoRenew.

Konferenco sta odprla direktorica Centra odličnosti InnoRenew CoE izr. prof. dr. Andreja Kutnar ter prodekan Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani izr.prof.dr. Milan Šernek.

Ob odprtju konference so počastili ustanovitelja dogodka prof. dr. Franca Pohlevna z zbirko vseh člankov, ki so v oobdobju 10 let objavljeni na temo lesa in v katerih je omenjen prof. Pohleven, ki se jih je v tem obdobju nabralo impresivnih 600.

Milan Šernek je najprej predstavil rezultate Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti, ki deluje že 55 let. Vizija je postati vrhunska izobraževalna in raziskovalna institucija, ki intenzivno sodeluje s tujino in je lani zaposlila 13 novih raziskovalcev. Poudaril je, da nove tehnologije v lesarstvu omogočajo včasih nepredstavljive rešitve, za to pa so potrebne znanstvene raziskave. Predstavil je tudi inovativno rabo lesa na področju lepljenja in lesnih kompozitov.

Matthew Schwarzkopf iz Univerze na Primorskem & InnoRenew CoE je pokazal, kako je možno v lesni industriji izkoristiti odpadke pri izdelavi olivnega olja, ki vsebujejo veliko fenolov in proteinov.

Potem je še Maks Merela iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil, kako je možno inovativno uporabiti invazivne tujerodne rastline za družbeno korist. Zelo razširjen japonski dresnik se uporablja za pridobitev celuloze in papirja, pajesen in ameriški javor pa večinoma za dekorativne namene. Poudaril je, da je potreben celostni pristop in raziskave za podrobno spoznavanje lastnosti tujerodnih rastlin. Omenil je tudi pomen t.i. “Zero waste” projektov, v katerih se raziskuje uporabo ostankov za koristne namene, npr. za lepila in lesne kompozite.

Po krajšem odmoru je Michael Burnard iz Univerze na Primorskem & InnoRenew CoE predstavil rezultate raziskave uporabe lesa za izboljšanje zdravja in počutja ljudi v stavbah. Eksperiment so izvjali z merjenjem časa obnove iz stresa v prostoru z belim pohištvom ter drugem prostoru s hrastovim pohištvom. Obnova je bila hitrejša v slednjem. Ker naravni materiali izboljšajo akustično okolje, zmanjšujejo stres in izboljšajo počutje ljudi je potrebno prinesti čim več narave v zaprte prostore.

Potem je Primož Oven iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani  predaval o nanocelulozi – visoko tehnološkem proizvodu iz lesne biomase. Nanoceluloza ima izjemne mehanske lastnosti, dobro gostoto, natezno trdnost, elastičnost, je biorazgradljiva, okolju prijazna in neškodljiva za zdravje. Razvijajo se inovativne smernice izkoriščanja lignoceluloznih biomas, še posebej iz lesa slabše kakovosti. Omenil je tudi projekt CelKrog za izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov, pod vodstvom Inštituta za celulozo in papir, kjer se nanoceluloza uporablja za izboljšanje lastnosti papirja in kartona, različnih embalaž, filtrirnih materialov, izolacijskh materialov itd…

Jure Pohleven iz InnoRenew CoE je govoril o blagodejnih učinkih hlapnih organskih spojin iz lesa na človeka. Biogeni hlapi (hlapni trpeni, organske kisline, aldehidi, ketoni), ki se sproščajo iz lesa v prostor imajo prijeten vonj in pozitivne učinke na človeka: fiziološko sprostitev, delujejo imunostimulatorno, protirakavo, antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in antistresno. Nižajo krvni tlak, srčni utrip, umirjajo aktivnost možganov, nižajo stresne markerje.

Jure Žigon iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavil, kako se po obdelavi s plazmo spreminjajo fizikalne lastnosti površin lignoceluloznih materialov kot so močljivost, adhezija, kemijske in morfološke lastnosti.

Za konec je še Nejc Šarabon, dekan Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem govoril o ergonomiji kot izhodišču snovanja pohištva na primeru pisarniške opreme. Glavni cilj ergonomije je oblikovanje rešitev, ki so varne, omogočajo dvig produktivnosti in ustvarijo zadovoljnega uporabnika. Opozoril je na nevarnost marketinga, ki s ciljem povečanja prodaje pogosto kot “ergonomske” prodaja rešitve, ki so dejansko zdravju škodljive. S sodobnim načinom življenja se je močno povečala sedentarnost, ki je povezana s številnimi obolenji: srčno-žilnimi, diabetesom tipa 2, debelostjo, nekaterimi vrstami raka, depresijo, metabolnim sindromom in prezgodnjo umrljivostjo. Celo fizična aktivnost ne more izničiti negativnih efektov sedentarnosti. Pri osebah ki veliko sedijo, mora biti sedenje čim bolj pasivno z nevtralno pozicijo ledvene hrbtenice. Zato v njihovih raziskavah gradijo okolje za spodbujanje gibalne aktivnosti in zmanjšanje sedentarnosti. Optimalno je menjavati položaje sedenja, ki vključujejo tudi polklečeče in sedlasto sedenje ter spreminjanje višine delovne površine mize, za kombinacijo dela sede in stoje.